Zvezna agencija za omrežja je sprožila postopek proti energetskemu velikanu Westnetz zaradi dolgotrajnih zamud pri izplačilih lastnikom sončnih elektrarn. Lastniki sončnih elektrarn so poročali o večmesečnih čakanjih na denar za elektriko, oddano v omrežje. Težave pri izplačilih so povzročale nezadovoljstvo po vsej državi.

Nemško energetsko podjetje EnBW načrtuje izgradnjo masivnega baterijskega skladišča v Philippsburgu, znotraj okrožja Karlsruhe. Ta projekt, ki je ključnega pomena za nemško energetsko tranzicijo, naj bi imel pomembno vlogo pri stabilizaciji električnega omrežja in shranjevanju viškov energije iz obnovljivih virov. Natančni detajli in obseg naložbe kažejo na strateško potezo za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe z električno energijo v prihodnosti.

Avstrijska dežela Tirolska je prepoznana kot zadnja pri opuščanju ogrevanja na kurilno olje, saj naj bi ta prehod zaključila šele leta 2044. Za primerjavo, Dunaj naj bi bil brez tovrstnega ogrevanja že leta 2028. Združenje proPellets Austria poudarja potrebo po zavezujočem časovnem načrtu za opuščanje ogrevanja na olje in plin. Poleg Dunaja naj bi Salzburg, Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija opustili ogrevanje na kurilno olje do leta 2035.

Podjetje IGMAN d.d. Konjic, eden največjih industrijskih delodajalcev v Bosni in Hercegovini, je začelo obsežen proces strukturnih reform. Cilj reform, ki jih je napovedala nova uprava, je stabilizacija poslovanja in zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti. Poleg reorganizacije in reza v načinu poslovanja so med ključnimi usmeritvami tudi diverzifikacija trgov in energetska tranzicija.

Študije kažejo, da se bo morala zmogljivost baterijskih hranilnikov do leta 2040 povečati za osemkrat, da bi dosegli podnebno nevtralnost in razbremenili električno omrežje. Zasebni mali hranilniki so identificirani kot ključni za stabilnost omrežja, pri čemer PV-industrija poziva k hitri širitvi. Največji potencial za te hranilnike naj bi imela Spodnja Avstrija, kjer je potreba po malih hranilnikih še posebej velika. Pomembno je zagotoviti zadostne spodbude za nakup teh sistemov.

Demisionarna ministrica za podnebje in zeleno rast Sophie Hermans je kljub kritikam izbrala pot kabla za prenos vetrne energije s Severnega morja, ki bo potekal skozi Waddenzee ob otoku Schiermonnikoog. Odločitev je sporna zaradi vpliva na okolje v zaščitenem območju.

Nemška industrija je v prehodu na zeleno energijo bolj napredna kot politika, saj so številna podjetja že prilagodila svoje poslovanje podnebnim ciljem, medtem ko vlada zaostaja. Medtem se na Nizozemskem kažejo znaki krize energetske tranzicije, saj rast omrežja ne sledi potrebam, zaradi česar mnoga podjetja čakajo na priklop na električno omrežje, kar predstavlja opozorilo tudi za Nemčijo.

Geotermalna energija nove generacije, ki izkorišča toploto iz Zemljine notranjosti, se pojavlja kot ključna rešitev za energetsko prihodnost človeštva, saj bi lahko civilizaciji zagotavljala energijo milijard let. Za razliko od sončne in vetrne energije, je geotermalna energija stalno dostopna. Medtem ko se iščejo rešitve za čistejše vire, generalni sekretar Združenih narodov António Guterres poziva tehnološka podjetja, naj se preusmerijo na obnovljive vire energije. Umetna inteligenca in podatkovni centri, ki so njeni 'možgani', namreč postajajo izjemno veliki porabniki električne energije in vode, ki je potrebna za hlajenje teh postrojenj.

Špansko energetsko podjetje Iberdrola je v Nemčiji zagnalo svojo prvo sončno elektrarno, ki se nahaja v Mecklenburgu-Predpomorjanskem. Elektrarna bo oskrbovala podjetje Vodafone Nemčija z zeleno energijo in bo letno prihranila 20.000 ton CO₂. Objekt, ki je bil dokončan v občini Boldekow, približno 180 kilometrov severno od Berlina, bo proizvedel več kot 53 GWh električne energije. S tem projektom Iberdrola vstopa na nemški trg sončne energije, kjer je bila že prisotna.

Avtomobilski velikan Stellantis, lastnik znamk kot so Chrysler, Citroen, Fiat, Jeep in Peugeot, se je odločil prekiniti svoj program razvoja vodikovih gorivnih celic. Kot razlog so navedli omejeno dostopnost infrastrukture za polnjenje z vodikom, visoke kapitalske zahteve in potrebo po večji podpori. Medtem pa se na trgu klasičnih vozil pojavlja prenovljen motocikel Rickman, ki ga je leta 1994 kupil prodajalec in vanj vgradil obnovljen 744-kubični vzporedni dvovaljni motor Triumph T140V. Motocikel je bil nadgrajen z uplinjači Amal MK II, dvojnimi izpuhi Rickman z dušilci Emgo in izboljšanim električnim sistemom.

Škotska vlada je odprla sklad za usposabljanje za preusmeritev delavcev iz naftne in plinske industrije, namenjen pomoči približno 200 ljudem. Program bo omogočil prehod delavcev na severovzhodu Škotske v sektor čiste energije, s čimer se poudarja prehod v trajnostno energetiko.

Wien Energie, največji regionalni ponudnik energije v Avstriji, je napovedal ambiciozne načrte za širitev sončne energije. Do julija 2025 namerava podjetje v Avstriji postaviti 500 fotovoltaičnih sistemov s skupno zmogljivostjo okoli 200 megavatov. Trenutno Wien Energie v avstrijski prestolnici oskrbuje 100.000 gospodinjstev s sončno energijo. Letos naj bi bilo postavljenih 70 novih naprav.

Združeni narodi so potrdili, da je svetovni prehod na obnovljive vire energije dosegel »pozitivno prelomno točko«, kjer sta sončna in vetrna energija postali še cenejši in razširjenejši. Vendar so opozorili, da se prehod na obnovljive vire energije ne dogaja dovolj hitro, kljub temu da so ti viri cenejši in bolj razširjeni od fosilnih goriv.

Vattenfall, nekdanji vladar vzhodnonemškega rjavega premoga, se je hitro preobrazil v podjetje, ki se osredotoča na fosilno energijo. Robert Zurawski, vodja Vattenfalla v Nemčiji, je poudaril, da za podjetje ni druge alternative. Zurawski se je tudi javno razšel z mnenjem nemške gospodarske ministrice Reiche, ki želi pri energetskem prehodu, predvsem pri obnovljivih virih energije, bolj upoštevati stroške. Zurawski je takšno stališče označil za 'napako', saj bi Nemčija po njegovem mnenju izgubila konkurenčnost, če ne bi opustila fosilnih goriv. Poudaril je, da je energetski prehod neizogiben in nepopravljiv.

Profesor NTNU, Jan Emblemsvåg, kritično ocenjuje nemško energetsko tranzicijo ('Energiewende'), ki naj bi stala med 600 in 700 milijard evrov, a ne prinaša povečane proizvodnje električne energije. Posledica so med najvišjimi cenami električne energije na svetu, medtem ko podnebni cilji ostajajo nedosegljivi. V Nemčiji je ob tem potekala razprava o ukinitvi podnebne politike za zaščito stabilnosti omrežja, pri čemer je ameriško energetsko ministrstvo opozorilo na 100-kratno povečanje izpadov električne energije zaradi nezanesljivih obnovljivih virov in podatkovnih centrov.

WWF opozarja, da zvezni državi Saarland in Porenje-Pfalška potrebujeta večjo hitrost pri energetski tranziciji. Saarland se v WWF-ovi razvrstitvi uvršča med najslabše, medtem ko ima Porenje-Pfalška v nekaterih segmentih še veliko prostora za izboljšave, zlasti na področju ogrevanja in obnove stavb.

Manuel Manzoni, direktor VPS Italy, je obiskal poslansko zbornico v Italiji, kjer je poudaril, da je energetska tranzicija tako dolžnost kot priložnost za italijansko gospodarstvo. Srečanje, ki ga je promovirala poslanka Cristina Almici, je obravnavalo teme podjetništva, inovacij in blaginje. Medtem je poslanec Casasco iz stranke Forza Italia izpostavil potrebo po ciljanih ukrepih Evropske unije glede davkov, zlasti za sektorje, kot so zdravstvo in varnost, po dogovoru o znižanju davkov na 15 % z Japonsko in Kanado.

Evropska komisija je napovedala, da bo omilila načrtovano prepoved prodaje novih avtomobilov na bencin in dizel do leta 2035. Sprememba sledi pritiskom avtomobilskih proizvajalcev, ki se soočajo z močno konkurenco Kitajske in počasnim prehodom potrošnikov na električna vozila. Namesto popolne prepovedi bo cilj zmanjšanje izpustov iz izpušnih cevi za 90 %, preostalih 10 % pa naj bi nadomestili z uporabo nizkoogljičnega jekla ali e-goriv in biogoriv.

Prehod v brezemisijsko družbo povečuje zahteve za energetsko infrastrukturo. Aplikacije, kot so visokozmogljivo polnjenje baterij, proizvodnja vodika z elektrolizo in podatkovni centri z umetno inteligenco, potrebujejo stabilno, učinkovito in zanesljivo oskrbo z energijo v megavatnem območju. Tradicionalne rešitve pa postajajo nezadostne.

Evropska energetska tranzicija, s prehodom na vetrno in sončno energijo, naj bi po mnenju nekaterih uničila evropsko gospodarstvo. Zmanjšanje emisij za 30 % od leta 2005 naj bi bil edini uspeh te politike, ki pa ne kompenzira uničenja zanesljivih premogovnih in jedrskih elektrarn.